sklenína -e ž zelo trda snov, ki pokriva dentin zobne krone sin. emajl, enamelum, substantia adamantina
Proste zveze:
dekalcinacija ~e;
Razložene stalne zveze:
hipoplazija ~e neustrezna debelina (kvantiteta) sklenine;
jedkana ~ plast sklenine, v kateri so zaradi delovanja kisline večji medkristalni prostori; tehnika jedkanja se v zobozdravstvu uporablja za odstranitev sloja razmazovine in doseganja hrapave površine sklenine;
neprizemska ~ sklenina brez značilne prizemske zgradbe;
perikimacije na površini ~e vdolbinice na mestih, kjer Retziusove črte dosežejo površino sklenine
Dostopnost
Dostopnost