slepôta -e ž manjkanje ali izguba vida sin. ablepsija, caecitas; prim. amavroza, ambliopija, anopija, anopsija
Razložene stalne zveze:
barvna ~ nenormalnost barvnega vida različnih stopenj, na kromosom X vezana, recesivno dedna napaka v eni vrsti ali več vrstah čepnic v mrežnici, najpogosteje je zmanjšano razlikovanje zelenih ali rdečih barvnih spektrov prim. devteranopija, dikromazija, monokromazija, protanopija, tritanopija;
besedna ~ → aleksija;
disociativna ~ psihogena → slepota;
dnevna ~ → hemeralopija;
duševna ~ optična → agnozija;
kortikalna ~ slepota zaradi okvare vidnega središča sin. kortikalna amavroza;
kurja ~ → niktalopija;
nočna ~ → niktalopija;
obrazna ~ → prozopagnozija;
popolna barvna ~ → akromatopsija;
psihogena ~ slepota brez organskega vzroka zaradi psihičnih vzrokov sin. histerična amavroza;
rečna ~ okvara vida pri onhocerkozi zaradi parazita Onchocerca volvulus v zrklu;
snežna ~ prehodna motnja vida zaradi izpostavljenosti močnemu sončnemu svetlobnemu in ultravijoličnemu sevanju, ki se odbija od snega in okvari veznico, roženico, lahko tudi notranje dele očesa
sin. nifablepsija; prim. snežna oftalmija;
sončna ~ prehodna ali trajna okvara mrežnice zaradi neposrednega zrenja v sonce (npr. pri sončnem mrku) brez ustreznih specialnih zaščitnih stekel prim. sončna oftalmija