slúh -a m sposobnost zbiranja, prevajanja in izbiranja zvočnih dražljajev iz zunanjega sveta, vzburjanja receptorjev z zvočnimi dražljaji in vodenja v slušno središče možganov ter razumevanja slušnih zaznav sin. auditus; prim. čut
Stalne zveze:
čutilo ~a in ravnotežja, izguba ~a po Fowlerju (E. P.), preiskava ~a, resonančna teorija ~a, test ~a, Rinnejev preizkus ~a, Webrov (F. E.) preizkus ~a;
Razložene stalne zveze:
binavralni ~ slušna percepcija z obema ušesoma;
monoavralni ~ slušna percepcija samo z enim ušesom