slúznica -e ž  notranja plast nekaterih votlih in cevastih organov, sestavljena iz epitelija z žlezami in plasti lamina propria mucosae  sin. mucosa, mukoza, tunica mucosa

Proste zveze:
nepomična ~, pomična ~;  

Stalne zveze:
dedna fokalna palmoplantarna keratodermija s hiperkeratozo ~e, hialinoza kože in sluznic, miliarna tuberkuloza kože in sluznic z razjedami, poroženitev ~e, ~i lastna plast, stresna erozija želodčne ~e;  

Razložene stalne zveze:
Barrettova ~ metaplastična sluznica z obilnimi žlezami v požiralniku nad kardijo, celice vsebujejo kisli mucin, lahko kot prekanceroza;
obložna ~ ustne votline sluznica ustnic, ustnega dna, mehkega neba, lic in apikalnega dela alveolnega grebena;
žvečna ~ žvekalna → sluznica;
žvekalna ~ sluznica ustne votline, ki je prirasla na periost in zato nepremična, pokriva jo poroženevajoči epitelij, zaradi česar je odporna proti mehanskim dražljajem 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek