spodbujeválnik -a m
1. skupek celic, ki določa frekvenco ponavljanja kakega pojava, zlasti bitja srca
Razložene stalne zveze:
ektopični ~ vsako naravno mesto v srcu, razen sinuatrialnega nodusa, ki daje pobude za krčenje srca;
naravni ~ sinuatrialni → nodus;
potujoči ~ bolezensko stanje, pri katerem prevzame pobudo za akcijo srca enkrat sinuatrialni nodus, drugič atrioventrikularni nodus
2. naprava za električno spodbujanje ali uravnavanje delovanja srca (navadno se uporablja, kadar je srčna frekvenca prenizka) sin. pacemaker
Proste zveze:
biventrikularni ~, vgradni ~, zunajtelesni ~;
Razložene stalne zveze:
asinhroni ~ spodbujevalnik, ki spodbuja prekat s stalno frekvenco neodvisno od aktivnosti atrijev;
eksterni ~ zunajtelesni spodbujevalnik;
fiziološki ~ ki prilagaja frekvenco glede na psihofizično aktivnost bolnika (npr. gibanje, napor, vzburjenost), ki jo zaznavajo senzorji;
implantirani ~ spodbujevalnik, vsajen v podkožje, s transvensko vstavitvijo elektrode (elektrod) v srčno votlino (srčne votline);
interni ~ implantirani → spodbujevalnik;
resinhronizacijski ~ spodbujevalnik za sinhronizacijo akcije obeh prekatov z elektrodama v obeh prekatih;
sinhroni ~ spodbujevalnik, ki sinhronizira akcijo preddvora in prekata;
~ po potrebi spodbujevalnik, ki deluje, kadar ni fizioloških električnih pobud sin. demand pacemaker;
srčni ~ naprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca sin. kardioakcelerator (3);
transvenski ~ začasni zunajtelesni spodbujevalnik, od katerega se po veni vodi bipolarna elektroda v desni prekat;
umetni ~ srčni → spodbujevalnik
Dostopnost
Dostopnost