spomín -a m
1. sposobnost za ohranitev informacije (npr. o določenih antigenih) in kasnejši odziv nanje (po ponovnem stiku z enakim antigenom)
Razložene stalne zveze:
celični ~ zmožnost celice, da ohrani informacijo, ki jo je sprejela in se tudi pozneje lahko enako odzove (npr. spominske celice imunskega sistema);
imunski ~ sposobnost imunskega sistema, katerega nosilci so mali limfociti, da se hitro in učinkovito odzove na drugo srečanje z istim antigenom
2. sposobnost posameznika zadržati shranjene vsebine svojih doživljanj in jih ob ustrezni priložnosti spet priklicati v zavest sin. memoria
Stalne zveze:
okence v ~u;
Razložene stalne zveze:
asociacijski ~ ki se opira pretežno na asociativne zveze novih s starimi spominskimi vsebinami;
biološki ~ po Jungu znanje in sposobnosti, ki niso bile pridobljene v individualnem življenju, temveč so zasidrane v strukturi osrednjega živčevja, domnevno ne gre le za živalske instinkte temveč tudi za kolektivno nezavedno;
deklarativni ~ vrsta spomina, katerega oblikovanje in uporaba temelji na kognitivnih procesih, spominska vsebina pa se lahko prikliče v zavest;
delovni ~ oblika kratkotrajnega spomina, ki je potrebna za izvedbo določene dejavnosti, ki sledi s kratkim časovnim odlogom;
dolgotrajni ~ faza v spominskem procesu, ki zagotavlja skladiščenje informacij, registriranih, kodiranih, vnesenih v kratkotrajni spomin, ponovno kodiranih in končno prenesenih in skladiščenih za uporabo v prihodnosti;
eksplicitni ~ deklarativni → spomin;
epizodni ~ vrsta deklarativnega spomina, spomin na osebna doživetja glede na vsebino, kraj in čas dogajanja;
implicitni ~ refleksivni → spomin;
kratkotrajni ~ faza spominskega procesa, v katerem se informacije, ki so bile spoznane, registrirane, prehodno skladiščijo in se praviloma že v nekaj sekundah izgubijo (lahko pa se s ponavljanjem zadržijo za daljši čas oziroma prenesejo v dolgotrajni spomin);
motorični ~ vrsta spomina za usklajene gibe udov in drugih delov telesa pri motoričnih dejavnostih;
nedeklarativni ~ refleksivni → spomin;
neposredni ~ sposobnost za neposredno zadržanje in reprodukcijo svežih doživetij sin. pomnež, zapomnivost;
proceduralni ~ refleksivni → spomin;
refleksivni ~ vrsta spomina, ki se pridobi z učenjem določenih refleksnih odzivov, procedur ali veščin in katerega oblikovanje in uporaba poteka nezavedno in neodvisno od kognitivnih funkcij;
semantični ~ vrsta deklarativnega spomina, urejeno védenje o dejstvih, pomenih, konceptih, zunanjem svetu neodvisno od osebne izkušnje, kraja, časa in načina pomnenja;
trajni ~ dolgotrajni → spomin;
vizualni ~ posebna sposobnost trdneje in točneje zadržati z vidom registrirana doživetja;
začasni ~ kratkotrajni → spomin
Dostopnost
Dostopnost