sténa -e ž del telesa, organa ali celice, ki omejuje votlino, prostor sin. paries
Proste zveze:
~ medenice;
Stalne zveze:
adventicija žilne ~e, disinergični predel prekatne ~e, diskinetični predel prekatne ~e, diskinezija prekatne ~e;
Razložene stalne zveze:
bakterijska ~ trdno ogrodje, ki daje bakterijam obliko in jim omogoča preživeti v okolju, v katerem koncentracija osmozno aktivnih snovi ni v ravnovesju z bakterijsko citoplazmo (stena grampozitivnih bakterij je iz peptidoglikana, teihojske in lipoteihojske kisline, pri nekaterih bakterijah pa še iz polisaharidov, stena gramnegativnih bakterij je iz peptidoglikana ter zunanje membrane iz lipidnega dvosloja, v katerem je vsidran lipopolisaharid, med obema pa je periplazemski prostor, ki vsebuje lipoprotein) prim. kapsula (2), lipopolisaharid, periplazemski prostor;
celična ~ specializirana struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani plazmaleme, ki daje celici obliko in zaščito, značilna za rastline, bakterije in glive;
ognojkova ~ ognojkova → kapsula;
prsna ~ koža, rebra s prsnico, medrebrne mišice in parietalna plevra;
~ prekata ki jo sestavljajo endokardij, miokardij in epikardij;
trebušna ~ koža, trebušne mišice in parietalni peritonej;
žilna ~ ki jo sestavljajo tunika intima, tunika media in tunika eksterna
Dostopnost
Dostopnost