stereotaksíja -e ž metoda natančnega lociranja bolezenskega procesa ali možganskih struktur z upoštevanjem trodimenzionalnih koordinat in uporabo stereotaktičnega okvira, največkrat uporabljena v kirurgiji možganov prim. radiokirurgija, stereotaktična kirurgija, stereotaktično obsevanje, stereotaktična operacija
Razložene stalne zveze:
~ brez okvira računalniško vodena nevronavigacija brez stereotaktičnega okvira na podlagi MR- ali CT-slike