stráh -ú m
1. čustveno oziroma psihično in fiziološko stanje v pričakovanju kake nevarnosti, doživljanja ogroženosti od zunaj ali od lastnih, notranjih kompleksov sin. angor, pavor; prim. fobija, groza, nevroza strahu, tesnoba
Razložene stalne zveze:
bolezenski ~ nevrotska slika po doživetju strahu;
smrtni ~ občutek bližnje smrti sin. pavor mortis;
2. efektivni in vegetativni odziv človeka na nenadna in huda realna doživetja
Stalne zveze:
nevroza ~u, psihoza ~u;
Razložene stalne zveze:
nočni ~ovi nočna epizoda utesnjene zavesti s strahom pri otrocih sin. angor nocturnus, pavor nocturnus