struktúra -e ž
1. način organizacije ali razporeditve sestavin kakega objekta ali celote prim. zgradba
Proste zveze:
~ celice, ~ molekule, ~ organa, ~ organizma, ~ tkiva;
Razložene stalne zveze:
drobna ~ → ultrastruktura;
Hollidayeva križna ~ model povezave dveh homolognih dvoverižnih molekul DNA, ki omogoča rekombinacijo dednega materiala med meiozo;
kristaloidna ~ ki ima kristalu podobno zgradbo;
kvartarna ~ beljakovine kvartarna → zgradba beljakovine;
molekularna ~ molekulska sestava kakšne celične strukture;
nevrokeratinska ~ beljakovinsko mrežje v mielinski ovojnici po ekstrakciji lipidov;
primarna ~ beljakovine primarna → zgradba beljakovine;
primarna ~ DNA primarna → zgradba DNA;
primarna ~ RNA primarna → zgradba RNA;
sekundarna ~ beljakovine sekundarna → zgradba beljakovine;
sekundarna ~ DNA vsaka stabilna struktura, ki jo zavzame polinukleotidna veriga DNA;
~ nagubanega lista → β-struktura;
subcelularna ~ struktura celičnih sestavin;
terciarna ~ beljakovine terciarna → zgradba beljakovine;
terciarna ~ DNA zgradba dvojne vijačnice DNA;
kvartarna ~ DNA kompleksni vzorec zvitja dvojne vijačnice DNA v evkariontskih ali bakterijskih kromosomih prim. superheliks, supervijačnica
2. izoblikovana tvorba, sestavina organizma
Proste zveze:
anatomska ~, membranska ~;
3. ustroj, značilnost osebnosti
Razložene stalne zveze:
depresivna osebnostna ~ osebnost s prevladujočimi depresivnimi težnjami;
karakterna ~ → osebnost;
osebnostna ~ → osebnost