stúpor -ja m odrevenelost z odsotnostjo psihomotorične aktivnosti in odzivnosti ob jasni zavesti (v anglosaški strokovni literaturi se izraz uporablja za nezavest zaradi organskega vzroka) prim. sopor
Razložene stalne zveze:
afektivni ~ zapora čustvene in motorične dejavnosti pod vtisom nenadnih hudih duševnih pretresov;
anergični ~ stupor s popolno negibnostjo;
depresivni ~ stupor pri endogeni depresiji s hudo izraženo zavrtostjo mišljenja in hotenja;
disociativni ~ stupor kot konverzivni simptom, navadno po hudem stresu;
emocionalni ~ afektivni → stupor;
epileptični ~ poiktično spremenjeno stanje zavesti;
katatonski ~ stupor v okviru katatonije;
manični ~ atipična mešana oblika manično-depresivne psihoze, pri kateri je bolnik privzdignjenega razpoloženja in vrvežav, sicer pa motorično zavrt sin. atonična manija;
tifusni ~ stupor pri tifusu
Dostopnost
Dostopnost