teoríja -e ž  razumna razlaga doslej znanih dejstev kot izhodišče za nadaljnje znanstveno raziskovanje, navadno celovitejša in verjetnejša od hipoteze 

Razložene stalne zveze:
behavioristična ~ ki gradi na behaviorizmu in jo označuje objektivni pristop k psihološkim pojavom (metodološka rigoroznost, molekularna usmerjenost in miljejski determinizem);
celična ~ koncept, da so vsi živi organizmi iz celic, nosilk življenjskih procesov;
celularna ~ celična → teorija;
degeneracijska ~ opuščen nauk, ki je v etiopatogenezi mnogih duševnih motenj in propadanju družin skozi generacije pripisoval pomembno vlogo degeneraciji;
descendenčna ~ → darvinizem;
evolucijska ~ veda o postopnem razvoju organskega sveta sin. evolucijski nauk, razvojni nauk;
faktorske ~e osebnosti ki iščejo s faktorsko analizo povezave med posameznimi osebnostnimi potezami, pri čemer dinamična plat dogajanj v osebnosti ostaja zapostavljena;
filozofsko usmerjene ~e osebnosti ki se še odmikajo od naravoslovno mehanističnega koncepta in se trudijo razlagati človekovo vedenje in bivanje deloma s filozofskih, deloma z religiozno mističnih vidikov, prizadevajoč si ohraniti jim znanstveno empirično osnovo;
fiziološko usmerjene ~e osebnosti ki povezujejo spoznanja psihologije in nevrofiziologije, grade na eksperimentalnih izkušnjah, vendar le v majhnem obsegu lahko pojasnijo doživljanje in vedenje človeka kot osebnosti;
Freudove psihoanalitične ~e psihoanalitične → teorije osebnosti;
globinskopsihološka ~ osebnosti psihiatrična in psihološka smer, ki upošteva nezavedne duševne danosti in globoke plasti osebnosti za človekovo doživljanje in vedenje (sem spadajo psihoanalitične, neoanalitične in filozofsko usmerjene teorije osebnosti);
Helmholtzeva ~ resonančna → teorija;
humanistično-psihološke ~e osebnosti ki iščejo odgovor na vprašanja o ciljih in možnostih človeka, ustvarjajo podobo idealnega človeka, premalo pa upoštevajo njegovo družbeno pogojenost;
informacijska ~ sistematično preučevanje procesa komunikacije in prenosa sporočil z nadrobno analizo, pogosto matematično, vseh vidikov tega procesa, ne da bi zadevalo vsebino sporočila;
kaskadna ~ teorija o koagulaciji krvi, ki poteka v stopinjah;
klonska selekcijska ~ ki razlaga, kako se adaptivni imunski sistem specifično odzove na milijone različnih antigenov (iz množice naključno nastalih limfocitov določeni antigen aktivira samo tiste celice, ki imajo ustrezne antigenske receptorje) prim. geni imunoglobulinov;
konstitucijske ~e osebnosti ki povezujejo tipe telesne gradnje z določenimi osebnostnimi potezami;
Malthusova ~ → maltuzianizem;
pnevmatična ~ zmotna Galenova teorija, da vsebujejo arterije pnevmo, vene pa kri;
preformacijska ~ zastarelo mnenje, po katerem so potomci popolnoma predoblikovani v spolni celici enega od staršev prim. animalkulizem, epigeneza;
psihoanalitične ~e osebnosti ki gradijo z manjšimi variantami na nauku Sigmunda Freuda in vključujejo triplastni model osebnosti — globoka, nagonska plast (ono), v sedanjosti delujoča (jaz) in moralna nadgradnja (nadjaz), libido — sprva kot spolni, kasneje širše koncipiran kot življenjski nagon in vir energije, ki lahko zavzema različne oblike ali zaseda različne objekte, idejo nezavednega kot vsoto izrinjenih predstavnih vsebin in nagonskih teženj, ter metodo prostih asociacij za odkrivanje nezavednih konfliktov, tudi kot terapijo nevrotskih motenj;
resonančna ~ sluha teorija sluha po Helmholtzu, po kateri mikrofibrile različne dolžine v polžu (od najkrajših na bazi polža do najdaljših na apeksu) delujejo kot resonatorji in tako analizirajo zvoke;
~ biogeneze teorija, po kateri organizmi lahko nastanejo samo iz drugih živih organizmov prim. abiogeneza, omne vivum e vivo, omne vivum ex ovo;
~ dveh stanj receptorjev po kateri so receptorji v odsotnosti liganda v aktivni in neaktivni obliki, vezava agonista premakne ravnovesje v smer aktivne oblike, vezava antagonista v smer neaktivne oblike;
~ ključavnice in ključa zastarela teorija, da si encim in substrat ustrezata kot ključavnica in ključ;
~ vrat hipoteza, da debelejši nenociceptivni aferentni aksoni preko inhibitornih internevronov v želatinozni substanci hrbtnega mozga zavirajo prenos nociceptivnih impulzov preko tankih aksonov na sekundarni aferentni nevron v zadajšnjem stebru hrbtnega mozga;
~ zasedenosti receptorjev po kateri je učinek liganda sorazmeren deležu receptorjev, na katere se je vezal;
~e osebnosti sklopi psiholoških, psihiatričnih, fizioloških spoznanj in domnev o elementih, zgradnji in mehanizmih delovanja osebnosti;
~e učenja 1. vsi poskusi psihološke razlage fenomena učenja 2. behavioristična raziskovalna smer;
trikromatska ~ barvnega vida teorija, da barvni vid omogočajo tri vrste čepkov z različno spektralno občutljivostjo;
Young (T.)-Helmholtzeva ~ barvnega vida trikromatska → teorija barvnega vida