tesnôba -e ž občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje) sin. anksioznost, bojazen, tesnobnost; prim. fobija, groza, strah (1)
Razložene stalne zveze:
ločitvena ~ reakcija majhnega otroka na ločitev od matere