toleránca -e ž
1. dopustno odstopanje od predpisanih norm
2. sposobnost prenašati brez škode fizične, kemične, biološke ali čustvene obremenitve
Stalne zveze:
indukcija imunske ~e, mehanizmi imunske ~e, prag za ~o bolečine, test ~e za galaktozo;
Razložene stalne zveze:
emocionalna ~ strpnost do drugačnih naziranj drugih ljudi;
farmakološka ~ pridobljena toleranca proti zdravilu, pojemajoč odziv na ponavljajoče se stalne doze zdravila ali potreba za večanje doze, da bi se ohranil stalni odziv;
frustracijska ~ mera prenašanja duševne napetosti, ki nastaja pri odmikanju zadovoljitve teženj in želja;
imunska ~ specifična nereaktivnost na določen antigen, ki je posledica izpostavljenosti temu antigenu pred rojstvom ali takoj po njem ali dajanja zelo majhnih ali zelo velikih odmerkov tega antigena pri odraslih sin. imunotoleranca; prim. imunomodulacija, mehanizmi imunske tolerance, tolerogenost;
motena ~ za glukozo stanje, pri katerem so koncentracije krvne glukoze na tešče ali pri oralnem glukoznem tolerančnem testu zvišane, vendar še ne kažejo na sladkorno bolezen sin. latentni diabetes, MTG, prediabetes; prim. oralni glukozni tolerančni test;
navzkrižna ~ 1. imunska toleranca proti antigenu ali tkivu, ki nastane po stiku z drugim antigenom ali tkivom, ki ima navzkrižno reaktivne antigene 2. pojav, pri katerem od določene droge odvisni prenaša brez škode tudi kako sorodno drogo v velikih dozah;
~ za alkohol pojav, da je zaradi spremenjenih bioloških in psiholoških značilnosti človeka za enak učinek alkohola potrebna večja količina kot prej;
~ za glukozo sposobnost organizma, da po obremenitvi z glukozo vzdržuje krvno koncentracijo glukoze v okviru fizioloških mejnih vrednosti ;
~ za zdravilo farmakološka → toleranca
Dostopnost
Dostopnost