trávma -e ž telesna ali duševna poškodba sin. trauma
Razložene stalne zveze:
akustična ~ poškodba čutila za sluh zaradi premočnega zvoka;
akutna akustična ~ ki nastane pri hrupu nad 90 decibelov zaradi mehanske okvare senzornih elementov spiralnega organa in je reverzibilna;
kraniocerebralna ~ poškodba glave in možganov;
kronična akustična ~ ki nastane pri hrupu nad 90 dB ter je posledica vazospazma in metaboličnih motenj, povzroči degeneracijo čutnic spiralnega organa in je ireverzibilna;
okluzijska ~ poškodba cementa, pozobnice in alveolarne kosti kot posledica čezmerne okluzijske sile;
psihična ~ duševno doživetje, na katero se subjekt ne more ustrezno odzvati, ga ne more predelati in ga zato izrine v nezavedno, s čimer postane potencialno žarišče abnormnih reakcij;
~ z zobno ščetko umik ali poškodba dlesni zaradi nepravilnega čiščenja, ponavadi zaradi pretrdih vlaken ščetke in premočnega pritiska