utrújenost -i ž
1. zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa, zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve ali zaradi bolezni (kaže se v zmanjšani učinkovitosti in nagnjenosti k nezgodam) sin. fatigacija; prim. vzdržljivost
Proste zveze:
bolezenska ~, duševna ~, psihična ~, spomladanska ~, telesna ~;
Stalne zveze:
sindrom kronične ~i;
Razložene stalne zveze:
mišična ~ zmanjšana sposobnost za mišično delo po veliki in dolgotrajni obremenitvi prim. mišična vzdržljivost
2. stanje manjše trdnosti materiala ali tkiva zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev
Proste zveze:
~ kosti, ~ kovine, ~ materiala;