vódenje -a  

1. neanalitična, površinska oblika psihoterapije, ki ostaja le pri svetovanju in usmerjanju pacienta pri reševanju vsakodnevnih problemov  

2. usmerjanje v določeni smeri, mehanski ali drugi način za nadzor smeri gibanja kakega predmeta 

Razložene stalne zveze:
kondilarno ~ 1. pot, po kateri drsita kondila med normalnim gibanjem mandibule, merjeno v kotnih stopinjah glede na frankfurtsko ravnino 2. mehanska naprava na artikulatorju, namenjena za posnemanje vodenja gibanja kondilov v čeljustnem sklepu;
~ po podočniku drsenje incizalnega roba spodnjega podočnika po palatinalni ploskvi zgornjega podočnika pri lateropulziji;
~ po sekalcih vpliv, ki ga na gibanje mandibule izvajajo lingvalne površine zgornjih sekalcev  


3. nadzorovanje, spremljanje 

Proste zveze:
~ nosečnosti, ~ poroda;   



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek