vódenje -a s
1. neanalitična, površinska oblika psihoterapije, ki ostaja le pri svetovanju in usmerjanju pacienta pri reševanju vsakodnevnih problemov
2. usmerjanje v določeni smeri, mehanski ali drugi način za nadzor smeri gibanja kakega predmeta
Razložene stalne zveze:
kondilarno ~ 1. pot, po kateri drsita kondila med normalnim gibanjem mandibule, merjeno v kotnih stopinjah glede na frankfurtsko ravnino 2. mehanska naprava na artikulatorju, namenjena za posnemanje vodenja gibanja kondilov v čeljustnem sklepu;
~ po podočniku drsenje incizalnega roba spodnjega podočnika po palatinalni ploskvi zgornjega podočnika pri lateropulziji;
~ po sekalcih vpliv, ki ga na gibanje mandibule izvajajo lingvalne površine zgornjih sekalcev
3. nadzorovanje, spremljanje
Proste zveze:
~ nosečnosti, ~ poroda;