zákon -óna m  

1. zakonska → zveza (2)  

2. vrsta pravnega predpisa 

Proste zveze:
Zakon o duševnem zdravju, Zakon odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, Zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o zdravniški službi, Zakon o presaditvi delov človeškega telesa za namen zdravljenja, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;   

3. stalna, nujna zveza med določenimi pojavi v naravi ali kaki dejavnosti 

Razložene stalne zveze:
absorpcijski ~ ki opisuje zmanjševanje energijskega toka ali toka delcev v snovi;
asociacijski ~ način nastajanja duševnih povezav;
Beerov ~ linearna zveza med absorpcijo in koncentracijo absorbirajoče snovi;
Bergonié-Tribondeaujev ~ ki pove, da so najbolj radiosenzibilne nediferencirane, mitotično aktivne celice;
Biot (J.-B.)-Savartov ~ ki pove, kakšno je magnetno polje v okolici električnega tokovodnika;
Coulombov ~ zakon za silo med točkastima nabitima telesoma, po katerem je velikost sile premo sorazmerna s produktom obeh nabojev in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje med njima;
energijski ~ po katerem je sprememba polne energije sistema enaka vsoti dovedenega dela in dovedene toplote;
entropijski ~ ki določa spremembo entropije sistema pri dovajanju toplote;
Fechner-Webrov (E. H.) ~ Weber (E. H.)-Fechnerjev → zakon;
Fickov ~ ki poda tok delcev zaradi difuzije;
Frank (O.)-Starlingov ~ po katerem je utripni volumen prekata odvisen od raztegnitve mišičnih vlaken prekata v diastoli (tj. od končnega diastoličnega volumna prekata);
gravitacijski ~ Newtonov gravitacijski → zakon;
Hardy-Weinbergov ~ osnovni zakon populacijske genetike, ki pravi, da ostajajo frekvence genotipov in genov velikih populacij, v katerih je parjenje naključno, stalne, s predpostavko, da ni bilo migracije, mutacij ali selekcije;
Henryjev (W.) ~ zakon o topnosti plinov v tekočinah;
Hookov ~ ki povezuje deformacijo in silo v elastičnem telesu;
Laplaceov ~ zveza med razliko tlakov v notranjosti in zunanjosti valjaste ali kroglaste posode in mehansko napetostjo v njeni steni;
lomni ~ odvisnost loma od lomnih količnikov snovi, skozi katere prehaja valovanje;
Mendlovi ~i trije zakoni, ki določajo dedovanje lastnosti (o enakosti genotipa in fenotipa v generaciji F1, o cepljenju lastnosti v generaciji F2 in o prosti kombinaciji genov, ki so v spolnih celicah na različnih kromosomih);
Nernstov ~ po katerem ni mogoče doseči absolutne ničle temperature po Kelvinu;
Newtonov gravitacijski ~ po katerem se dva predmeta privlačita s silo, ki je sorazmerna njunina masama in obratno sorazmerna kvadatu medsebojne razdalje;
Newtonov ~ ki podaja odvisnost pospeška od sile, ki deluje na telo z določeno maso;
Ohmov ~ po katerem je padec napetosti na uporniku sorazmeren s tokom po njem, električni upor pa predstavlja sorazmernostni koeficient;
plinski ~ po katerem je pri konstantnem tlaku prostornina plina sorazmerna s temperaturo;
Poiseuillev ~ enačba, s katero se izračuna prostorninski tok pri laminarnem toku tekočine po valjasti cevi v odvisnosti od tlačne razlike v njej;
Raoultov ~ ki povezuje spremembo zmrzišča in vrelišča raztopine ali spremembo parnega tlaka nad raztopino s koncentracijo raztopljene snovi;
Sherringtonov ~ recipročna → inervacija;
Spallanzanijev ~ ki pove, da čim mlajši je bolnik, tem večja je regenerativna sposobnost njegovih celic;
Starlingov ~ Frank (O.)-Starlingov → zakon;
Starlingov ~ kapilar Starlingova → hipoteza;
Starlingov ~ srca Frank (O.)-Starlingov → zakon;
Stefan-Boltzmannov ~ ki podaja odvisnost sevanja črnega telesa od temperature;
Stokesov ~ ki pove, da je sila, ki deluje na kroglasto telo, ki se giblje v tekočini, sorazmerna njegovi hitrosti;
Van't Hoffov ~ zveza med osmoznim tlakom raztopine, temperaturo in koncentracijo raztopljene snovi;
Weber (E. H.)-Fechnerjev ~ po katerem jakost čutnih zaznav raste linearno, če narašča jakost dražljaja logaritemsko;
~ o ohranjanju gibalne količine ki pove, da je sprememba gibalne količine telesa enaka sunku sile;
~ o ohranjanju mehanske energije ki pove, da se mehanska energija telesa ohranja, če nanj ne delujejo disipativne sile;
~ o ohranjanju vrtilne količine ki pove, da je sprememba gibalne količine telesa enaka sunku navora;
~i termodinamike trije osnovni zakoni termodinamike, in sicer energijski zakon, entropijski zakon in Nernstov zakon