kolénčnik -a m zobozdravniški inštrument, ki se uporablja za oprijem vrtečih se svedrov, brusilnih kamnov in ploščic, polirnih inštrumentov, krtačk ipd. in omogoča dostop do področij, ki jih je nemogoče doseči z ročnikom, ki ima os na isti liniji kot rotirajoči inštrument (prenos sile rotacije pod kotom se pri kolenčniku doseže z uporabo dveh ali celo treh prenosnikov, z virom sile, npr. elektromotorjem, komprimiranim zrakom, vodo, pa je kolenčnik povezan preko sklepne ročice, pletene jeklene žice, vrvice ali cevke) prim. ročnik
Dostopnost
Dostopnost