diskinezíja -e ž
1. motnja gibanja celičnih organelov, celic ali organov
Razložene stalne zveze:
biliarna ~ motnja delovanja Oddijevega sfinktra;
~ prekatne stene zmanjšana sposobnost kontrakcije in relaksacije (delov) prekatov (npr. pri ishemični okvari);
primarna ciliarna ~ skupina dednih sindromov s strukturno okvaro cilij respiratornega epitelija, kar upočasnjuje ali onemogoča odstranjevanje sluzi iz dihalnih poti, pogosto tudi z negibnostjo spermijev (ena izmed oblik bolezni je Kartagenerjev sindrom) sin. sindrom negibnih cilijev
2. motnja hotenih gibov in prisotnost nehotenih gibov sin. dyskinesia
Razložene stalne zveze:
ekstrapiramidna ~ moteno izvajanje hotenih gibov, ki jih prekinjajo nehotene kontrakcije mišic pri boleznih bazalnih ganglijev;
paroksizmalna ~ redka motnja z napadi hiperkinezije ob ohranjeni zavesti;
tardivna ~ iatrogena ekstrapiramidna motnja gibanja, ki nastane po dolgotrajni rabi antipsihotičnih zdravil sin. dyskinesia tarda, tardivna distonija
Dostopnost
Dostopnost