distoníja -e ž
1. nevrološka motnja, pri kateri podaljšana nehotena mišična krčenja povzročijo nesmotrno zvijanje udov in telesa, ponavljanje gibov in nenormalne položaje telesa sin. dystonia, DYT; prim. hemidistonija
Proste zveze:
multifokalna ~, paroksizmalna ~, primarna ~, primarna monogenska ~, segmentna ~, sekundarna ~;
Razložene stalne zveze:
cervikalna ~ spastični → tortikolis;
~ DYT1 primarna zgodnja torzijska → distonija;
fokalna ~ distonija manjšega števila mišic;
generalizirana ~ ki zajame mišice večjega dela telesa ali vsega telesa;
laringealna ~ fokalna distonija glasilk, ki otežuje govor;
oromandibularna ~ distonija mišic ustnic, jezika in žvekalnih mišic;
orofacialna ~ kombinacija oromandibularne distonije in blefarospazma sin. Meigeev sindrom;
primarna zgodnja torzijska ~ torzijska distonija, ki se pojavi v otroštvu (opisane so avtosomsko dominantno in avtosomsko recesivno dedne oblike, prizadet pa je gen DYT1 oziroma TOR1A) prim. gen DYT1, gen TOR1A, torzin A;
tardivna ~ tardivna → diskinezija;
torzijska ~ redka progresivna bolezen ekstrapiramidnega sistema z značilnimi nehotnimi in nepravilnimi kontrakcijami mišic, trupa in udov, ki vodijo do nenavadnih grotesknih gibov pri hoji sin. dystonia musculorum deformans, dystonia musculorum progressiva, torzijski spazem
2. motnja tonusa vegetativnega živčevja
Razložene stalne zveze:
nevrocirkulatorna ~ nevrocirkulatorna → astenija;
nevrovegetativna ~ sindrom, ki se kaže kot hiperhidroza, dermografizem, fin tremor prstov, spreminjajoča se srčna frekvenca, funkcionalne gastrointestinalne težave sin. dystonia neurovegetativa;
vegetativna ~ nevrovegetativna → distonija
Dostopnost
Dostopnost