bénzotiazepín -a m, nav. mn.  spojina, katere osnovna struktura je kondenzirani obroč benzena in tiazepina, izhodiščna spojina za sintezo benzotiazepinskih blokatorjev kalcijevih kanalčkov 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek