célosten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́) ustvarjanje kot ~a dejavnost; Njegova osebnost ni ~a celovita:

célostni -a -o (ẹ́) ~ pouk; jezikosl. ~ zaimek 

célostnost -i ž, pojm. (ẹ́)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek