čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑) 

  1. 1. smer. prostor. ali prostor. poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj []; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti  ~ okno skozi: Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb  ~ Zidani Most skozi: poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
  2. 2. čas. biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
  3. 3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|star. Usmilite se ~ siroto sirote:
  4. 4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|dati otroka ~ koleno |natepsti|neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti: gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena:
  5. 5. lastn. biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek