• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑) 

  1. 1. star. dati; koga/kaj ~ otroka v posteljo
  2. 2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo: Nič ne de Nič hudega: Vseeno je: dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek