disonánten -tna -o; bolj ~ (ȃ) ~a skladba; neobč. ~e prvine v noveli neskladne, neubrane:

disonántnost -i ž, pojm. (ȃ)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek