dolgojezíčnež -a [u̯g] z -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki veliko govori, opravlja|

dolgojezíčnica -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) poud. 

dolgojezíčnežev -a -o [u̯g] (ȋ) poud. 

dolgojezíčničin -a -o [u̯g] (ȋ) poud. 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek