drugolétnik -a m, člov. (ẹ̑) redk. dvoleten otrok: neobč. |dijak drugega letnika|

drugolétnica -e ž, člov. (ẹ̑)

drugolétničin -a -o (ẹ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek