êlkar -ja tudi élkar -ja m z -em člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. |kdor elka|
êlkarica -e tudi élkarica -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.
êlkarjev -a -o tudi élkarjev -a -o (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.
êlkaričin -a -o tudi élkaričin -a -o (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.