hajdúk -a m, člov. (ú) zgod. četa ~ov; slabš. |ropar, razbojnik|

hajdúkinja -e ž, člov. (ú; ȗ)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek