izbíti -bíjem dov., nam. izbít/izbìt; izbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ zagozdo, sekiro iz tnala izbiti komu/čemu kaj ~ nasprotniku nož iz roke; ~ sodu dno; poud.: ~ otroku trmo |doseči, da preneha biti trmast|~ si kaj iz spomina |ne misliti več na kaj|Problem ⚫ je izbil v vsej svoji ostrini se je pojavil, pokazal:
Dostopnost
Dostopnost