izčenčáti -ám dov. izčenčánje; drugo gl. čenčati (á ȃ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|kaj Kdo je to izčenčal 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek