Tipkovnice
izmojstríti -ím dov. izmójstril -íla, nam. izmojstrít/izmojstrìt; izmojstrênje; drugo gl. mojstriti (í/ȋ í) redk. koga/kaj Kovač ga je dobro izmojstril izučil, usposobil: ~ nasprotja, težave obvladati jih, biti jim kos:
Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost