izóbčiti -im dov. -en -ena; izóbčenje (ọ́; ọ̑) koga Cerkveno sodišče ga je izobčilo; poud. Družba ga je izobčila |izločila|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek