izoblikováti -újem dov. izoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa, načrt; Življenje ga je izoblikovalo 

izoblikováti se -újem se (á ȗ) V tem času se je izoblikovala država izoblikovati se v kaj Misel se je izoblikovala v sklep 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek