izročíti -ím dov. izrôči -íte; izróčil -íla, -ít, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju denar; ~ tuji državi storilca kaznivega dejanja izročiti koga/kaj komu/čemu ~ zadevo odvetniku; neobč. ~ neprijetnosti pozabi |povzročiti, da se pozabijo|publ. ~ poslopje svojemu namenu predati: poud. ~ storilca sodišču |vložiti tožbo proti storilcu|vznes. ~ truplo zemlji |pokopati ga|
izročíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu/čemu ~ ~ usodi prepustiti se, predati se:
Dostopnost
Dostopnost