izučíti -ím dov. izúčil -íla, nam. izučít/izučìt; izučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga česa ~ sina obrti izučiti koga/kaj za kaj ~ vajenca za kovača; ~ psa za lov; poud. Izkušnja človeka ~i |naredi pametnejšega|star. izučiti kaj ~ stare listine raziskati, preštudirati:
izučíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ mizarstva izučiti se za kaj ~ ~ ~ mehanika
Dostopnost
Dostopnost