izvíti -víjem dov., nam. izvít/izvìt; izvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ vijak z izvijačem izviti kaj iz česa ~ roko iz prijema izviti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. izviti iz koga kaj ~ ~ osumljenca priznanje |spretno, vsiljivo doseči|
izvíti se -víjem se (í) komu Skušala se mu je izviti izviti se iz česa ~ ~ ~ prijema; poud.: ~ ~ ~ sobe |tiho oditi|~ ~ ~ zadrege, zagate |rešiti se|brezos. Govoriti moram z vami, se ji je izvilo iz ust |je s težavo rekla|
Dostopnost
Dostopnost