izvrševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izvrševánje; (-àt) (á ȗ) kaj pravn. ~ smrtne kazni; Delo ~uje v zadovoljstvo vseh ≥ opravlja: ~ nadzorstvo ≥ nadzorovati: ~ povelja, ukaze ≥ izpolnjevati:
izvrševáti se -újem se (á ȗ) Zakon se ni strogo izvrševal ≥ izvajal: