izvršíti -ím dov. izvŕšil -íla, nam. izvršít/izvršìt; drugo gl. vršiti1 (í/ȋ í) kaj pravn. ~ smrtno kazen; ~ pomembno delo ≥ narediti, opraviti: ~ napad ≥ napasti: ~ povelje, ukaz ≥ izpolniti:
izvršíti se -ím se (í/ȋ í) ≥ zgoditi se, pripetiti se: V duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe
Dostopnost
Dostopnost