izvŕženec -nca z -em člov. () poud. |človek, ki ga kaka skupnost izloči|slabš. družiti se s samimi ~i |slabimi, pokvarjenimi ljudmi|

izvŕženka -e ž, člov. ()

izvŕženčev -a -o ()



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek