kdór kógar m, ozir. zaim. človeškosti kómur, kógar, kómer [] ,  kómer [] (ọ̑) ~ drugemu jamo koplje, sam vanjo pade; Kogar se bojiš, tega ne ljubiš; Čast, komur čast; Kogar je srečal, z vsakim se je pogovarjal; Pri komer si bila doslej, bodi še poslej; Ni ga, s komer bi se lahko posvetoval 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek