kŕčiti1 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ roke v pest; poud. Lakota mu je krčila želodec |povzročala krče|brezos., poud. krčiti koga Krčilo ga je v želodcu |bolelo, stiskalo|
kŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Tkanina se ~i; poud.: Razdalja med njima se ~i |se manjša|Krčil se je izplačati dolg |branil, obotavljal|