láčen -čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|
láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega
láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|
láčnost -i ž, pojm. (á)