lákota -e ž, pojm. (á) čutiti ~o; umreti od ~e; poud.: spolna ~ |velika sla, poželjivost|volčja ~ |zelo huda|poud. lakota po kom/čem ~ ~ zemlji |velika želja|števn. |rastlina|člov., slabš. |lakomen človek; siromak|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek