ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl: ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|
Dostopnost
Dostopnost