Tipkovnice
mogóčnik -a m, člov. (ọ̑) poud. |človek z veliko oblasti, moči|: ukloniti se ~u; občinski ~i mogóčnica -e ž, člov. (ọ̑) poud. mogóčničin -a -o (ọ̑) poud.
Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost