mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|~a barva |bleda, neizrazita|~e noge |hrome, ohromele|greti si ~e roke |otrple, premrle|~a tišina |popolna|preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|(Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|

mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot 

mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|

do mŕtvega mer. prisl. zv. () pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|

na mŕtvo mer. prisl. zv. () knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|

mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek