neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)